Psihologija in komunikacija v zdravstvu

• mag. Peter Markič, viš. pred.
• doc. dr. Sanela Pivač

• učinkovito delo z bolniki;
• zmožnost vživljanja v bolnike in svojce;
• prepoznavanje znakov duševne stiske, simptomov psihičnih motenj, stresa in izgorevanja;
• razumevanje problemov bolezni in težav bolnikov s psihološkega vidika; 
• uporaba psiholoških teorij v praksi; 
• uporaba osnovnih psihosocialnih intervencij ter učinkovite komunikacije pri vsakodnevnem delu;
• razvijanje kakovostnih odnosov z bolniki, svojci in sodelavci;
• sposobnost za celovito komunikacijo, interakcijo in učinkovito delo s sodelavci in na interdisciplinarni ravni in s posamezniki, družinami in skupinami;
• samostojno pridobivanje, uporaba in izmenjava informacij med pacienti in zdravstvenimi delavci ter v zdravstvenih ustanovah in socialnem okolju.

• zavedanje in razumevanje pomena psihologije in psiholoških veščin v zdravstvu;
• razumevanje glavnih psiholoških konceptov, struktur in dinamike osebnosti;
• razumevanje pomembnih medosebnih procesov in grupne dinamike;
• seznanjenost z glavnimi psihičnimi motnjami, vzroki, poteki in posledicami;
• poznavanje in obvladovanje osnov psihološke komunikacije in pomoči pri delu z različnimi bolniki;
• razumevanje pomembnosti psihologije za uspešnost zdravljenja;
• razumevanje pomena verbalne in neverbalne komunikacije;
• razumevanje elementov učinkovite komunikacije;
• razumevanje načina podajanja povratne informacije;
• poznavanje osnovne dimenzije konfliktov v komuniciranju in komunikacijskih motenj;
• razumevanje pomembnosti medosebne komunikacije;
• poznavanje pomembnosti podpornega komuniciranja, empatije, modelov medosebnega komuniciranja;
• poznavanje elementov terapevtske komunikacije in njenega pomena, asertivnega komuniciranja in različnih elementov komunikacije (zaznavanje, sporočanje, poslušanje, odzivanje).

• Rakovec Felser, Z., 2009. Psihologija telesnega bolnika in njegovega okolja. Maribor: Založba Pivec.
• Benedik, E., 2014. Osebnost med zdravjem in boleznijo. Lesce: Samozaložba.
• Jernejčič, A. Za zmago na odru. 2023. Ljubljana: Lin&Nil. 
• Kompare. A., idr. 2001. Psihologija. Spoznanja in dileme. Ljubljana: DZS.
• Megla., M., 2018, Stres, kuga sodobnega časa. Ljubljana: Chiara.
• Niven, N., 2006. The Psychology of Nursing Care. Edinburgh: Palgrave Macmillan.
• Šimleša, B., 2022. (P)ostani zdrav. Ljubljana; Mladinska knjiga.
• Ule, M., 2009. Spregledana razmerja. O družbenih vidikih sodobne medicine. Maribor: Aristej.
• Rungapadiachy, D.M., 2003. Medosebna komunikacija v zdravstvu. Ljubljana: Educy.
• Prebil, A., Mohar, P. & Drobne, J., 2009. Komunikacija v zdravstvu. Celje: Celjska Mohorjeva družba.

Predavanja, seminarske naloge, predstavitev izbranih nalog, individualno delo študentov.

Pogoj za pristop k izpitu:

• 50% prisotnost na predavanjih
• 100% prisotnost na seminarju

• pisni izpit (80%)
• seminarska naloga (20%)