Sociologija zdravja in bolezni ter multikulturnost
|
Modul: |
Fizioterapija |
ECTS: |
3 |
Nosilec predmeta: |
doc. dr. Katja Pesjak |
Letnik: |
1. ali 2. letnik
|
|
Kontaktne ure predavanja: |
30 |
Kontaktne ure seminar: |
15 |
Kontaktne ure kabinetnih vaj: |
/ |
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja: |
/ |
Nosilec predmeta: |
doc. dr. Katja Pesjak |
Izvajalci predmeta: |
|
Stopnja: |
Visokostrokovni študijski program prve stopnje |
Semester: |
Letni |
Jezik: |
Slovenski
|
Cilji in predmetno
specifične kompetence: |
Študent:
- bo razumel sodobne paradigme in koncepte o zdravju in boleznih;
- bo osvojil znanja o dejavnikih zdravja;
- bo pridobil slovensko, evropsko in globalno dimenzijo neenakosti v zdravju;
- bo razumel pomen multikulturnih kompetenc in lastne kulturne pristranskosti;
- bo osvojil družbeno pogojena znanja, ki bodo pripomogla k boljši komunikaciji s pacienti in njihovimi družinami.
Znanje in razumevanje:
- razumevanje družbene določenosti zdravja in bolezni;
- razumevanje socialnopsiholoških in globalnih dejavnikov zdravja in bolezni;
- razumevanje pomena multikulturnih kompetenc v zdravstveni negi;
- razumevanje posledic predsodkov in stereotipov za kakovost zdravstvene nege.
|
Obvezna literatura: |
- Lipovec Čebron, U., ed., 2016. Kulturne kompetence in zdravstvena oskrba: priročnik za razvijanje kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Available at: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/prirocnik_kulturne_kompetence_2016.pdf
- Ule, M., 2009. Spregledana razmerja. O družbenih vidikih sodobne medicine. Maribor: Aristej.
- Denny, E. & Earle, S., 2010. Sociology for nurses. 2nd ed. Cambridge: Polity Press.
- Hvalič Touzery, S., 2014. Kulturne kompetence medicinskih sester kot dejavnik kakovosti oskrbe pacientov. In: S. Pivač, et al., eds. 8. šola za klinične mentorje. Klinično usposabljanje skozi EU direktivo in mednarodne standarde ter izkušnje v Sloveniji: količina in kakovost kliničnega usposabljanja: zbornik predavanj. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo, pp. 46-55.
|
Priporočljiva literatura: |
- Klemenc-Ketiš, Z., 2009. Medikalizacija. Učno gradivo za 26. učne delavnice za zdravnike družinske medicine. Družinska medicina,7, suplement 4. Available at: http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/Medikalizacija.pdf
- White, K., 2009. An Introduction to the Sociology of Health and Illness. 2nd ed. London: Sage.
- Kamin, T., 2006. Zdravje na barikadah : dileme promocije zdravja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Available at: http://knjigarna.fdv.si/s/u/pdf/188.pdf
- Nyblade, L., Stockton, M.A., Giger, K., Bond, V., Ekstrand, M.L., Lean, R.M., et al., 2019. Stigma in health facilities: why it matters and how we can change it. BMC Medicine, 17(1), p. 25. https://doi.org/10.1186/s12916-019-1256-2 PMid:30764806; PMCid:PMC6376713
|
Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti: |
Predavanja, skupinsko delo, uporaba avdovizualne opreme, posnetkov, spletne učilnice, individualno delo študentov.
Pogoj za pristop k izpitu:
- 50% prisotnost na predavanjih
- 100% prisotnost na seminarju, opravljena seminarska naloga
|
Metode ocenjevanja: |
- pisni izpit (80%)
- seminarska naloga (20%)
|