Psihologija in komunikacija v zdravstvu
 
ECTS: 3
Kontaktne ure predavanja:  30
Kontaktne ure seminar:  15
Kontaktne ure kabinetnih vaj:  
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja:  
Samostojno delo: 45
Letnik: 1. letnik
Nosilec predmeta:

mag. Peter Markič, viš. pred.

doc. dr. Sanela Pivač

Izvajalci predmeta:
  • mag. Peter Markič, viš. pred.
  • doc. dr. Sanela Pivač
Stopnja: Visokostrokovni študijski program 1. stopnje  
Semester: Letni
Jezik: Slovenski
 
Cilji in predmetno
specifične kompetence:

Cilji in kompetence:

  • Zavedanje in razumevanje pomena psihologije in psiholoških veščin v zdravstvu;
  • Utemeljitev glavnih psiholoških konceptov, struktur in dinamike osebnosti;
  • Pojasniti povezanosti med telesom, duševnostjo in duhovnostjo;
  • Razumevanje pomembnih medosebnih procesov in grupne dinamike;
  • Primerjava glavnih psihičnih motenj, vzrokov, potekov in posledic;
  • Obvladovanje osnov psihološke komunikacije in pomoči pri delu z različnimi bolniki;
  • Pojasniti pomembnosti psihologije za uspešnost zdravljenja;
  • Razložiti pomen neverbalne komunikacije in dobre verbalne komunikacije;
  • Pojasniti pomena podpornega komuniciranja, razumevanje in uporaba odnosnega in asertivnega komuniciranja, empatije in ostalih komunikacijskih spretnosti;
  • Poznavanje vzrokov za motnje v komuniciranju in osnovnih dimenzij konfliktov v komuniciranju;
  • Ovrednotiti komunikacijski odnos med zdravstvenim osebjem ter med zdravstvenim osebjem in pacientom/ svojcem.
Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
  • Učinkovito delo z bolniki;
  • Zmožnost vživljanja v bolnike in svojce;
  • Prepoznavanje znakov duševne stiske, simptomov psihičnih motenj, stresa in izgorevanja;
  • Razumevanje problemov bolezni in težav bolnikov s psihološkega vidika;
  • Uporaba psiholoških teorij v praksi;
  • Uporaba osnovnih psihosocialnih intervencij ter učinkovite komunikacije pri vsakodnevnem delu; 
  • Razvijanje kakovostnih odnosov z bolniki, svojci in sodelavci;
  • Sposobnost za celovito komunikacijo, interakcijo in učinkovito delo s sodelavci in na interdisciplinarni ravni in s posamezniki, družinami in skupinami;
  • Samostojno pridobivanje, uporaba in izmenjava informacij med pacienti in zdravstvenimi delavci ter v zdravstvenih ustanovah in socialnem okolju.
Obvezna literatura:
  • Benedik, E., 2014. Osebnost med zdravjem in boleznijo. Lesce: Samozaložba.
  • Megla., M., 2018, Stres, kuga sodobnega časa. Ljubljana: Chiara.
  • Šimleša, B. 2022. (P)ostani zdrav. Ljubljana; Mladinska knjiga.
Priporočljiva literatura:
  • Tamparo, C. & Lindh, W., 2016. Therapeutic Communication for Health Care Professionals. London: Cenage.
Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti:
  • Za redni študij: 50 % obvezna prisotnost na predavanjih, 100 % obvezna prisotnost na seminarjih, kabinetnih vajah, kliničnem usposabljanju.
  • Za izredni študij: 30 % obvezna prisotnost na predavanjih, 100 % obvezna prisotnost na seminarjih, kabinetnih vajah, kliničnem usposabljanju.
Metode ocenjevanja:
  • Pisni izpit (80 %)
  • Seminar (20%)