Biokemija in farmakologija
 
Modul: Temeljne vede
ECTS: 4
Kontaktne ure predavanja: 60
Kontaktne ure seminar:  
Kontaktne ure kabinetnih vaj: 10
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja:  
Nosilec predmeta: doc. dr. Ivica Avberšek Lužnik
doc. dr. Alenka Kovačič
Predavanja:
  • doc. dr. Ivica Avberšek Lužnik
  • izr. prof. dr. Aleš Jerin
  • doc. dr. Alenka Kovačič
  • Anita Strmljan, strokovnjak iz prakse
Letnik: 1. letnik
 
Biokemija in biofizika

Kontaktne ure predavanja: 30
Kontaktne ure seminar:  
Kontaktne ure kabinetnih vaj: 10
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja:  
Nosilec predmeta:

doc. dr. Ivica Avberšek Lužnik

Izvajalci predmeta:
  • doc. dr. Ivica Avberšek Lužnik
  • izr. prof. dr. Aleš Jerin
Stopnja: Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje  
Semester: Zimski
Jezik: Slovenski 
Cilji in predmetno
specifične kompetence:

Študent bo sposoben:

  • Prepoznati molekularno ozadje patoloških procesov.
  • Odvzeti biološke vzorce po priporočilih stroke.
  • Opaziti in oceniti osnovni elektrolitski, lipidni in glikemični status pacienta glede na rezultate osnovnih laboratorijskih testov.
  • Definirati potrebo po uporabi testiranja neposredno ob pacientu. 
  • Aktivno izvajati beležanje in sporočanje rezultatov preiskav lečečemu zdravniku.
  • Seznani se z osnovnimi merilnimi postopki, analizo parametrov hemograma. hepatograma in plinske analize krvi ter z interpretacijo rezultatov teh analiz.
  • Usposobi se za povezovanje molekularnih interakcij  s patologijo organov in organskih sistemov.
  • Pridobi tudi spretnosti zbiranja in interpretiranja  podatkov, poročanje (ustno in pisno), identifikacije in reševanje problemov, sinteze, pisanje člankov, refleksij na prebrano literaturo, dela v raziskovalnih skupinah.  
Obvezna literatura:
  • Avberšek-Lužnik, I., Gartner, M. & Arzenšek, D., 2016. Laboratorijski vodnik Splošne bolnišnice Jesenice. Jesenice: Splošna bolnišnica.
  • Božnar Alič, E. & Trampuš Bakija, A., 2020. Priporočeni postopek za odvzem kapilarne krvi. Ljubljana: Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko medicino. 
  • Burtis, C.A., Ashwood, E.R. & Bruns, D.E., 2008. Tietz Fundamentals of Clinical Chemistry. 6th ed. St. Louis: Saunders Elsevier. 
  • Osredkar, J. & Marc, J., 2012. Laboratorijska medicina I.: učbenik za študente medicine, farmacije in laboratorijske biomedicine. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo.
  • Snoj, N. & Prah Krumpak, M., 2021. Priporočeni postopek za odvzem venske krvi. Ljubljana: Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko medicino.
  • Topić E., Primorac, D. & Janković, S., 2004. Medicinska biokemija i laboratorijska medicina u kliničkoj praksi, in: Medicinskobiokemijska Dijagnostika u Kliničkoj Praksi. Zagreb: Medicinska naklada, pp. 62-71.
  • Zver, S., 2014. Pridružene motnje primarne in sekundarne hemostaze in njihov vpliv na varnost uporabe antikoagulacijskih zdravil. Zdravniški vestnik, 65(2), pp. 141-146.
Priporočljiva literatura:  
Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti:
  • Ni predvidenih posebnih pogojev razen dobrega  poznavanja anatomije in fiziologije človeškega telesa ter fizikalnih principov.
Načini ocenjevanja:
  • Opravljene laboratorijske vaje in kolokvij iz teoretične vsebine vaj (20%).
  • Po uspešno opravljenih vajah in kolokviju sledi pristop k pisnemu izpitu (60%).
  • Po uspešno opravljenem pisnem izpitu sledi ustni zagovor (20%).