Izbrane metode in tehnike manualne terapije

•  dr. Blanka Koščak Tivadar, viš. pred.

• S pomočjo fizioterapevtskih ocenjevalnih metod zmožnost samostojnega ocenjevanja funkcijske stopnje in prepoznavanja glavnih simptomov ter znakov okvarjene strukture (sklepne površine, ovojnice, vezi, kite ali mišice) gibalnega sistema, ki je motena ali prizadeta zaradi razvojne nepravilnosti, bolezni, poškodbe, operativnega posega.
• Razumevanje terapevtskega učinka in razlage ter fizioloških temeljev, z namenom prepoznavanja indikacij, kontraindikacij ter omejitev pri manualni obdelavi mehkih tkiv in sklepov ter sposobnost zavračanja podobnih pristopov, ki so strokovno in empirično neutemeljeni.
• Uporaba usterznih fizioterapevtskih metod, pristopov in konceptov po načelih z raziskavami podprte klinične prakse.
• Seznanjenost z novostmi pri fizioterapevtski obravnavi gibalnega sistema, podprtimi z zahtevnejšo študijsko literaturo.
• Sposobnost samostojnega izbora in interpretacije ustreznih podatkov o varovancu (bolniku) ter oblikovanje smiselnih fizioterapevtskih programov, njihovo načrtovanje po intenzivnosti in pogostosti izvajanja pri posameznih primerih, upoštevajoč posameznikove potrebe in pravice.
• Razvoj veščin in spretnosti za izvajanje manualne obravnave pri posameznih primerih.
• Sposobnost sodelovanja, sporazumevanja, dokumentiranja in sporočanja informacij, zamisli, problemov ter rešitev z drugimi zdravstvenimi delavci specialisti, pa tudi z nepoznavalci.
• Upoštevanje načel in principov Kodeksa etike fizioterapevtov SLO. 

• Ustrezna prepoznavanje normalnih in patoloških procesov ter posledic na gibalnem sistemu (lokalno, funkcijsko).
• Patološka in patofiziološka spremembe v organih, morfološke spremembe na tkivih gibalnega sistema pri razvojnih nepravilnostih, boleznih in poškodbah ter njihovo zdravljenje in reparacija.
• Samostojno prepoznavanje glavnih simptomov in znakov okvarjene ali poškodovane strukture gibalnega sistema.
• Ocena funkcijske stopnje gibalnega sistema motene, okvarjene, omejene ogrožene ali oslabljene zaradi razvojne nepravilnosti, bolezni, poškodbe, operativnega posega.
• Pravilno izvajanja manualnih tehnik, po načelih z raziskavami podprte klinične prakse in  poznavanje fizioloških temeljev terapevtskega učinka in pravilnega.
• Poznavanje in upoštevanje indikacij, kontraindikacij in omejitev.
• Izbira, utemeljevanje in načrtovanje po intenzivnosti, evalvacija in dokumentiranje učinkov določene manulane tehnike, metode ali pristopa v smiselno oblikovan fizioterapevtski program.

• Gaber, G., 1994. Klasična terapevtska masaža. Ljubljana: samozaložba.
• Beard, G. & Wood, E.C., 1965. Massage. London: Saunders.
• Cyriax, J. & Russell, G., 1992. Textbook of orthopaedic medicine. Zv. 2. Treatment by manipulation, massage and injection. 10. izd. London: Bailliere Tindall.
• Jull, G., Moore, A., Fallam D., Lewis, J., McCarthy, C. & Streling, M., 2015. Grieve's Modern Musculoskeletal Physiotherapy, 4th edition. Edinburgh: Elsevier.
• Magee, J.D., 2014. Orthopedic phzsical assesment. 6th edition. Canada, Elsevier. 
• Stecco, L. 2004. Facial manipulation for Musculoskeletal pain. Padova: Piccin Nuova Libraria s.p.a, pp. 23-45. 
• Schiffter, R. in Harms, E., 2009. Connective tissue massage. Suttgart: Thieme.
• Langendoen, J. & Sertel, K., 2014, Kinesiology taping; The essential Step-by-Step Guide. Toronto: Robert Rose inc.
• Olson, K., 2016. Manual physical therapy of the spine. 2nd edition. Missouri: Elsevier.
• Leuw, R. & Klasser, G.D., 2018. Orofacial pain. Berlin: Quinteessence publishing.

Predavanja, uporaba računalniško podprtih animacij o normalnih in patoloških stanjih mehkih tkiv, uporaba anatomskih modelov kosti, sklepov, vezi, mišic. Predavanja z aktivno udeležbo študentov (razlaga, diskusija, vprašanja, primeri, reševanje primerov). Klinično usposabljanje, delo v skupinah in individualno delo študentov.

• 50% prisotnost na predavanjih

• praktični izpit (100%)