Supervizija v mentorskem procesu

• dr. Vesna Čuk, viš. pred.

Študent:

• se seznani in spozna dejavnike supervizije;
• zna uporabiti teoretična izhodišča supervizije;
• spozna pomen in povezanost mentorstva in supervizije v kliničnem okolju;  
• spozna supervizijski proces in oblike vključevanja mentorstva v klinično usposabljanje;
• spozna različne vloge delovanja v procesu supervizije in mentorstva; 
• se teoretično in praktično usposablja za  profesionalno mentorsko delo v kliničnem okolju;
• spozna načine problemskega pristopa reševanja s pomočjo razvojno edukacijskega procesa;
• spozna različne vloge z izkustvenim učenjem; 
• spozna pomen izkustvenega učenja za profesionalni in osebnostni razvoj v zdravstvu;
• se nauči uporabiti kritično mišljenje in  refleksijo izkušenj pri delu z ljudmi (pacienti) in pomembnimi drugimi.

• razvoj mentorskih kompetenc;
• sposobnost za vključevanje vsebin v profesionalnem razvoju in poklicnem delovanju v kliničnih delovnih okoljih;
• sposobnost za delovanja pri reševanju problemov  ter obvladovanje nepredvidljivih, stresnih ali konfliktnih situacij;
• spretnosti za uporabo kritičnega mišljenja in  refleksijo izkušenj pri delu z ljudmi in pomembnimi drugimi;
• razvoj komunikacijskih veščin mentorske vloge;
• razvoj sposobnosti za sprejemanje različnih vlog v mentorstvu;
• sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov mentorstva z uporabo supervizijske metode;
• razvoj veščin in spretnosti za prenos in uporabo znanja na strokovnem  področju.

• Praper, P., 2013. Skupinska psihoterapija od teorije do znanosti. Slovenj Gradec: Visoka šola za zdravstvene vede.
• Goppe, N., 2011. Practice Teaching in Healthcare. Los Angeles: Sage.
• Kobolt, A., 2010. Supervizija in koučing. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Available at: http://www2.arnes.si/~icerar/Kobolt_supervizija_koucing.pdf
• Ule, M., 2009. Psihologija komuniciranja in medosebnih odnosov. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
• Lynch, L., Hancox, K., Hapell, B. & Parker, J., 2008. Clinical Supervision for Nurses. London;  Wiley Blackwell.  
• Gulbert, J.J., 2007. Didaktični priročnik za učitelje na zdravstvenih šolah. Geneva: World Health Organization.
• Young, L.E. & Paterson, B.L., 2007. Teaching mursing. Developing a student centrered learning environment. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins.
• Poikela, E. & Nummenmaa, A.R., 2006. Understanding problem based learning. Tempere: Unversity Press.
• Kobolt, A., 2004. Metode in tehnike supervizije. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
• Herman, L. & Mandell, A., 2004. From Teaching to Mentoring. London: Routledge.
• Acheson, K.A. & Gall, M.D., 2003. Clinical supervision and teacher development. London: Wiley & sons.  
• Bond, M. & Holland, S., 2001. Skills of clinical supervision for nurses. New York: Buckingham Open University Press.
• Jaques, D. & Salmon, G., 2008. Learning in Groups: a handbook for face-to –face and online environments. London: Routledge.
• Žorga, S. ed., 2002.  Modeli in oblike supervizije. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
• Kobolt, A. & Žorga, S., 2000. Supervizija. Proces razvoja in učenja v poklicu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
• Drsnice predavanj (interno učno e-gradivo).
• Drugo učno gradivo po izbiri predavatelja (strokovni članki in zborniki na izbrano tematiko).

• Osnovno znanje, ki ga študent pridobi že v predhodnem visokošolskem izobraževanju različnih zdravstvenih smeri.
• Izpolnjevanje splošnih pogojev.
• Sposobnosti komuniciranja in skupinskega dela.
• Obvlada osnovno znanje  psihologije in komunikacije, etike, promocije zdravja, didaktike in metodike zdravstvene vzgoje.
• Obvlada  informacijsko tehnologijo, raziskovalno metodologijo in tuj jezik.
• Predavanja se organizirajo pred izvedb seminarjev.
• Izvajanje mentorske vloge v kliničnem okolju.

1. udeležba na predavanjih (potrebna je 80% prisotnost);
2. aktivna udeležba na seminarjih (potrebna je 100% prisotnost);
3. oddana pisna projektna naloga in predstavitev (Reševanje realnih problemov v kliničnem okolju);  
4. pozitivna ocena seminarskih vaj in predstavitve;  
5. pisni in/ali ustni izpit;
6. opravljene obveznosti iz seminarjev in  projektne naloge  so predpogoj za pristop k izpitu.

• pisni izpit; 50 %
• individualna projektna naloga; 35 %
• predstavitev projektne naloge; 15 %